Piše: 3,8 mio evrov
Zgodovino vedno pišejo zmagovalci. Dejstvo. Pa naj bo še tako krvava, brezobzirna, umazana. Vedno so jo in jo bodo pisali zmagovalci... Živimo v časih, ko je bolj pomembno dogajanje iz polpretekle zgodovine, kot pa prihodnost naših otrok. Referendum o arhivih me je navedel na razmišljanje o politični nekrofiliji.
Definicija besede NEKROFILIJA – nekros =mrtev, philia = ljubezen. Besedna zveza ki ne gre ravno skupaj, če dobro pomislim! Če človeku omeniš besedo NEKROFILIJA, je ponavadi prva misel ki se mu utrne, spolno zlorabljanje trupel, mrličev ... Zloraba, izkoriščanje, zadovoljitev svojih potreb ...
Referendum, ki smo mu bili nedavno priča, ni prinesel nobene spremembe in ne bo nam prinesel niti kančka upanja v boljšo, svetlejšo prihodnost. Vse kar je ta referendum prinesel, je nova razdelitev, v že tako bipolarni družbi. Načrtno smo deljeni na leve in desne, rdeče in črne, partizane in domobrance. Načrtno zato, ker ima zaradi naše delitve nekdo korist. Kdo? Odgovor na to vprašanje se skriva na Šubičevi 4. Politične igrice, ki se jih igrajo naši predragi politiki, so postale že tako očitne, da vrabci v Tivoliju čivkajo o njih. In pretekli referendum ni nič drugega kot samo politična igrica ljudi, ki enostavno ne morejo pozabiti krivic, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni.
Da, priznati si je treba, da so bile krivice storjene. Da je umrlo veliko nedolžnih ljudi. Da so izginile cele družine. Marsikdo bo rekel, da upravičeno. Mogoče res, vendar se postavlja moralno vprašanje. So bila dejanja, ki so jih storili zmagovalci resnično potrebna? Dejstvo je, da bi se v primeru zmage velike nacistične Nemčije in njenih zaveznikov dejanja ponovila, le da bi žrtve in rablji zamenjali vloge na morišču zgodovine. V vsakem primeru bi žrtve bile, če so bile potrebne, pa je odvisno od sogovornika. Saj veste: "Vsake oči imajo svojega malarja". A zavedati se je potrebno tudi tega, da nas je ta referendum stal 3,8 milijona evrov. Še enkrat -> 3 800 000 evrov, dame in gospodje! Vsota denarja, ki si je naša že tako revna država po mojem skromnem mnenju ne more privoščiti. Pomislite, kaj vse bi lahko storili s tem denarjem. Koliko lačnih ust bi nahranili, koliko položnic bi lahko plačali, koliko otrokom bi lahko omogočili - recimo letovanje na morju. A to naši politični smetani ni pomembno. Važno je le to, da se igrajo svoje politične igrice, da revanširajo s svojimi nasprotniki iz prejšnjega in zdajšnjega sistema, pomembno je le to, kako bodo narodu oprali glavo, kako bodo dobili več glasov na parlamentarnih volitvah, kako bodo zasedli več stolčkov v parlamentu in posledično poskrbeli za več svojih zvestih članov, kako bodo... Ah, škoda naštevati ...
In zato naslov "Politična nekrofilija". Preprosta zloraba umrlih ljudi, za doseganje nekih svojih, izkrivljenih ciljev. Želja po moči, po oblasti! In politiki, ki nimajo več nobenih mej, so prestopili še to mejo morale. Dejstva so znana. Če hodi kot mačka, prede kot mačka, ima kremplje kot mačka, potem definitivno ni pes. Zato vam vsem ki boste to prebrali polagam na srce - polpretekla zgodovina ne bo prinesla sprememb v prihodnosti, le večji obup, več revščine, več trpljenja. In medtem ko narod strada, trpi, umira na obroke, si politična smetana že deli torto zmagoslavja. Vsakemu en del, narodu pa le figa v žepu.
Odprite oči, domobranci ne bodo ostali od mrtvih, partizani so se že vsi vrnili iz gozdov, le politiki nas vsakodnevno obmetavajo z norimi idejami in spomeniki dogodku, ki se je končal že slabih 70 let nazaj. In temu pravim - politična nekrofilija.
Zgodovino vedno pišejo zmagovalci. Dejstvo. Pa naj bo še tako krvava, brezobzirna, umazana. Vedno so jo in jo bodo pisali zmagovalci... Živimo v časih, ko je bolj pomembno dogajanje iz polpretekle zgodovine, kot pa prihodnost naših otrok. Referendum o arhivih me je navedel na razmišljanje o politični nekrofiliji.
Definicija besede NEKROFILIJA – nekros =mrtev, philia = ljubezen. Besedna zveza ki ne gre ravno skupaj, če dobro pomislim! Če človeku omeniš besedo NEKROFILIJA, je ponavadi prva misel ki se mu utrne, spolno zlorabljanje trupel, mrličev ... Zloraba, izkoriščanje, zadovoljitev svojih potreb ...
Referendum, ki smo mu bili nedavno priča, ni prinesel nobene spremembe in ne bo nam prinesel niti kančka upanja v boljšo, svetlejšo prihodnost. Vse kar je ta referendum prinesel, je nova razdelitev, v že tako bipolarni družbi. Načrtno smo deljeni na leve in desne, rdeče in črne, partizane in domobrance. Načrtno zato, ker ima zaradi naše delitve nekdo korist. Kdo? Odgovor na to vprašanje se skriva na Šubičevi 4. Politične igrice, ki se jih igrajo naši predragi politiki, so postale že tako očitne, da vrabci v Tivoliju čivkajo o njih. In pretekli referendum ni nič drugega kot samo politična igrica ljudi, ki enostavno ne morejo pozabiti krivic, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni.
Da, priznati si je treba, da so bile krivice storjene. Da je umrlo veliko nedolžnih ljudi. Da so izginile cele družine. Marsikdo bo rekel, da upravičeno. Mogoče res, vendar se postavlja moralno vprašanje. So bila dejanja, ki so jih storili zmagovalci resnično potrebna? Dejstvo je, da bi se v primeru zmage velike nacistične Nemčije in njenih zaveznikov dejanja ponovila, le da bi žrtve in rablji zamenjali vloge na morišču zgodovine. V vsakem primeru bi žrtve bile, če so bile potrebne, pa je odvisno od sogovornika. Saj veste: "Vsake oči imajo svojega malarja". A zavedati se je potrebno tudi tega, da nas je ta referendum stal 3,8 milijona evrov. Še enkrat -> 3 800 000 evrov, dame in gospodje! Vsota denarja, ki si je naša že tako revna država po mojem skromnem mnenju ne more privoščiti. Pomislite, kaj vse bi lahko storili s tem denarjem. Koliko lačnih ust bi nahranili, koliko položnic bi lahko plačali, koliko otrokom bi lahko omogočili - recimo letovanje na morju. A to naši politični smetani ni pomembno. Važno je le to, da se igrajo svoje politične igrice, da revanširajo s svojimi nasprotniki iz prejšnjega in zdajšnjega sistema, pomembno je le to, kako bodo narodu oprali glavo, kako bodo dobili več glasov na parlamentarnih volitvah, kako bodo zasedli več stolčkov v parlamentu in posledično poskrbeli za več svojih zvestih članov, kako bodo... Ah, škoda naštevati ...
In zato naslov "Politična nekrofilija". Preprosta zloraba umrlih ljudi, za doseganje nekih svojih, izkrivljenih ciljev. Želja po moči, po oblasti! In politiki, ki nimajo več nobenih mej, so prestopili še to mejo morale. Dejstva so znana. Če hodi kot mačka, prede kot mačka, ima kremplje kot mačka, potem definitivno ni pes. Zato vam vsem ki boste to prebrali polagam na srce - polpretekla zgodovina ne bo prinesla sprememb v prihodnosti, le večji obup, več revščine, več trpljenja. In medtem ko narod strada, trpi, umira na obroke, si politična smetana že deli torto zmagoslavja. Vsakemu en del, narodu pa le figa v žepu.
Odprite oči, domobranci ne bodo ostali od mrtvih, partizani so se že vsi vrnili iz gozdov, le politiki nas vsakodnevno obmetavajo z norimi idejami in spomeniki dogodku, ki se je končal že slabih 70 let nazaj. In temu pravim - politična nekrofilija.